APDEJT.si

Mednarodno sodišče ZN je soglasno sprejelo odločitev, da države, ki ne ukrepajo proti podnebnim spremembam, kršijo mednarodno pravo. Čeprav je sodba nezavezujoča, ima lahko velik vpliv na prihodnje sodne postopke, v katerih se bo zahtevalo povračilo škode zaradi podnebnih sprememb.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je od ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega zahtevala pojasnila glede omejevanja neodvisnosti ukrajinskih protikorupcijskih organov. Nemčija je opozorila, da takšni ukrepi "otežujejo njegovo pot v EU". Bruselj je izrazil "veliko zaskrbljenost" zaradi amandmajev, ki jih je ukrajinski predsednik uvedel v Nacionalno protikorupcijsko pisarno Ukrajine in Posebej državno tožilstvo za boj proti korupciji. V Ukrajini so izbruhnili protesti proti Zelenskemu, ki naj bi razveljavil neodvisnost protikorupcijskega tožilstva. Zelenski je zakon, ki podreja ta dva neodvisna protikorupcijska organa, uvrstil v boj proti "ruskemu vplivu".

Več kot 100 humanitarnih organizacij je izdalo odmeven poziv, s katerim opozarjajo na obsežno lakoto v Gazi, kjer več kot 2 milijona ljudi po 21 mesecih vojne trpi zaradi ekstremnega pomanjkanja hrane in osnovnih potrebščin. Organizacije, med njimi Save the Children, kritizirajo izraelsko blokado, ki naj bi povzročila kolaps oskrbovalnih verig in prispevala k poslabšanju življenjskih razmer, kar naj bi vodilo v množično stradanje palestinskega prebivalstva.

Tretji krog mirovnih pogajanj med Rusijo in Ukrajino v Carigradu se je po samo 40 minutah zaključil brez pričakovanih prebojnih dogovorov. Strani sta kljub diametralno nasprotnim stališčem dosegli le minimalen napredek v obliki dogovora o izmenjavi 1.200 zapornikov. Ukrajina je predlagala srečanje predsednikov Zelenskega in Putina do konca avgusta, medtem ko je Rusija predlagala uvedbo 24- do 48-urnih premirij in izmenjavo trupel padlih vojakov. Pogajanja so potekala pod okriljem Turčije.

Več sto propalestinskih protestnikov na grškem otoku Syros je uspešno preprečilo izkrcanje približno 1.600 izraelskim turistom z ladje za križarjenje Crown Iris v pristanišču Ermoupolis. Incident, ki ga je grška vlada obsodila, je povzročil, da je ladja, ki je v lasti izraelskega podjetja Mano Maritime, spremenila pot in se namesto tega odpravila na Ciper. Protestniki so mahali z velikimi palestinskimi zastavami in vzklikali slogane, kot je 'Svoboda za Palestino'.

Generalni sekretar Združenih narodov António Guterres je izrazil globoko obžalovanje ob odločitvi Združenih držav Amerike, da izstopijo iz Unesca. Kljub temu je zagotovil, da bo organizacija nadaljevala svoje dejavnosti in poslanstvo. Predsednik ZDA Donald Trump je umik države iz Unesca utemeljil z argumentom, da organizacija nasprotuje idealom 'Amerika na prvem mestu'. Guterresov tiskovni predstavnik Stéphane Dujarric je poudaril, da generalni sekretar podpira izjavo generalne direktorice Unesca Audrey Azoulay, ki je poudarila podvojena prizadevanja organizacije pri izpolnjevanju njenega poslanstva.

Evropski ministri za notranje zadeve so se v Københavnu strinjali o potrebi po zunanji obravnavi prošenj za azil in pospešitvi deportacij zavrnjenih prosilcev. Francija je pri tem vprašanju razdeljena, saj Bruno Retailleau deluje samostojno. Cilj reforme azilnega sistema je učinkovitejše in hitrejše vračanje prosilcev, ki ne izpolnjujejo pogojev za azil.

Donald Trump je ponovno napadel ameriško levico, Obamo in Clintonovo je obtožil poskusa državnega udara in izdaje. V zvezi z vojno v Ukrajini pa je poročano, da je po Trumpovem ultimatu ruski predsednik Vladimir Putin pripravljen na pogajanja, čeprav Moskva ne pričakuje »čudežnih prebojev« na pogajanjih. Trump se je tudi znašel pod pritiskom zaradi primera Epstein, obtožbe pa je znova usmeril proti Obami kot organizatorju zarote proti njemu.

Približno 2000 izraelskih turistov na križarki Crown Iris ni moglo pristati na grškem otoku Syros zaradi pro-palestinskega protesta. Incident je povzročil diplomatsko napetost med Tel Avivom in Atenami, ladja pa je namesto na Syros odplula proti Cipru.

Združene države Amerike so se v torek ponovno umaknile iz Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO), le dve leti po tem, ko so se ji ponovno pridružile. To je že tretjič, da so ZDA zapustile agencijo ZN, in drugič med administracijo Donalda Trumpa. Umik je bil pojasnjen z navedbami o pristranskosti Unesca proti Izraelu, kar odraža Trumpovo politiko odtujevanja od mednarodnih institucij.

Združene države Amerike so se v torek umaknile iz Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco). Odločitev je bila sprejeta, ker sodelovanje v agenciji ni bilo v "nacionalnem interesu". Tiskovna predstavnica je izjavila, da je Unesco pristranski do Izraela in da spodbuja "razdiralne" vzroke. To je že drugič, da so se ZDA umaknile iz Unesca.

Španska policija je v nakupovalnem centru v Leganésu v Madridu aretirala člana tolpe Trinitarios, ki je bil iskan zaradi umora v Londonu. Osumljenec, ki je del nasilne mladostniške tolpe, bo po aretaciji v Španiji izročen britanskim oblastem. Aretacija se je zgodila 11. v mesecu.

CNN je objavila ekskluzivne fotografije in videoposnetke, ki razkrivajo prisotnost Jeffreyja Epsteina na poroki Donalda Trumpa z Marlo Maples leta 1993. Ti novi dokazi ponovno osvetljujejo povezavo med Trumpom in pokojnim finančnikom ter pedofilom v 90. letih prejšnjega stoletja, kar dodaja nove podrobnosti k že obstoječim informacijam o njunih razmerjih.

Iran je potrdil, da bo ponovno začel pogajanja z evropskimi državami, predvsem Francijo, Nemčijo in Združenim kraljestvom, glede svojega jedrskega programa. Ta odločitev prihaja mesec dni po koncu 12-dnevne vojne, ki jo je sprožil Izrael. Pogovori z ZDA so trenutno v zastoju, medtem ko evropske države grozijo z morebitno ponovno uvedbo sankcij. Iran se je izrazil kot odprt za inšpekcije in išče pogajalsko rešitev z ZDA.

Novinarji francoske tiskovne agencije (AFP) v Gazi so se soočali z lakoto, kar je sindikat AFP označil za brezprimerno situacijo, kjer so bili sodelavci ogroženi s smrtjo zaradi pomanjkanja hrane. Francoski zunanji minister Jean-Noël Barrot je ponovno pozval k dostopu novinarjev v Gazo, kar je pozdravila organizacija RSF (Novinarji brez meja), ki upa na konkretne ukrepe. Bašar Taleb, eden zadnjih novinarjev AFP v Gazi, je izrazil občutek poraza in opozoril na kritično stanje.

Venezuelsko tožilstvo je napovedalo preiskavo domnevnega mučenja venezuelskih državljanov, ki so bili izgnani iz Združenih držav Amerike in zaprti v Salvadorju. Preiskava, ki jo je napovedal generalni tožilec Tarek Saab, vključuje tudi predsednika Salvadorja Nayiba Bukeleja in dva druga uradnika zaradi obtožb o zlorabi pridržanih. Žrtve naj bi bile v Salvadorju zaprte v zaporu, namenjenem članom tolp.

Rusija in Ukrajina sta se dogovorili o tretjem krogu pogajanj, ki bo potekal v sredo v Turčiji. Kijevski in moskovski predstavniki bodo poskušali doseči sporazum o prekinitvi ognja in drugih vprašanjih. Kljub temu, da so dosedanje pozicije »diametralno nasprotne«, Kremelj poudarja potrebo po nadaljnjem diplomatskem delu. Ukrajinski predsednik Zelenski je sporočil, da bodo podrobnosti o pogajanjih znane v torek.

Španski premier Pedro Sánchez je v Santiagu de Chile gostil srečanje na visoki ravni "Demokracija vedno" s predsedniki Čila, Brazilije, Urugvaja in Kolumbije (Gabriel Boric, Luiz Inacio Lula da Silva, Yamandú Orsi in Gustavo Petro). Sánchez je poudaril pomen demokracije in napovedal mednarodni vrh o demokraciji, ki bo leta 2026 potekal v Španiji. Ob tem je ostro kritiziral opozicijsko Ljudsko stranko (PP), češ da je podlegla skrajni desnici. Nekateri mediji so kritično poročali o prisotnosti brazilskega predsednika Lule in kolumbijskega predsednika Petra na srečanju, saj jima očitajo korupcijo oziroma preteklost, povezano s terorizmom.

Španski premier Pedro Sánchez je pozval progresivne vlade po svetu, naj se združijo in preidejo v ofenzivo v obrambo demokracije proti "sovraštvu in lažem". Poudaril je, da je ohranjanje demokracije moralna obveznost in odgovornost do preteklih ter prihodnjih generacij, ne le institucionalno ali pravno vprašanje. Izpostavil je tudi potrebo po progresivni fronti proti desnici, ki je po njegovem mnenju "podlegla diskurzu skrajne desnice". Sestanka na visoki ravni "Demokracija za vedno", ki ga je organiziral Gabriel Boric, so se udeležili tudi Lula da Silva, Gustavo Petro in Yamandú Orsi.

Število držav, ki so pozvale k takojšnjemu koncu vojne v Gazi, se je povečalo na 25, med njimi so bile tudi Španija, Združeno kraljestvo, Italija, Avstralija in Danska. Poleg poziva k takojšnji prekinitvi ognja so te države tudi zavrnile ukrepe za spreminjanje populacije na okupiranih palestinskih ozemljih. Poudarili so nujnost združenih mednarodnih prizadevanj za končanje konflikta po nedavnih dogodkih pri distribuciji pomoči. Kritizirali so tudi na stotine smrtnih žrtev v centrih za distribucijo pomoči.